
Ko oon woni Ibraahiima Moktaar Saar, hooreejo lannda AJD/MR (Alliance pour la Justice et la Démocratie/Mouvement pour la Rénovation). Hooreejo Ibraahiima Moktaar woni ko e lappol mawngol dewnuɗo-mo ɗoo e Frayse, Briksel fayde Dowlaaji Dentuɗi Amerik e yontere ndee. Woni mujiiba lappol ngol ko famminde renndo ngoo hol ko woni darne ADJ/MR e nder leydi Muritani e hol ko woni eɓɓooji e paandaale e toɗɗe kuccanaaɗe ɗee. Ibraahiima Moktaar ardii e diɗɗal timmungal ummoraade Pari.
Omo ardi e Usmaan Jagana, koolaaɗo jokkondire caggal leydi, Bookar Bah, hooreejo catal Farayse, Mulaay Jum, koolaaɗo kuuɓal catal Farayse, Sammba Cooyel Bah, Mammadu Siisee, Bubakar Sih, Jallo Mammadu.
Batu nguu fuɗɗii ko sahnga w18 e tawtoreede renndo heewngo, arngo nootitaade noddaandu goomu jaɓɓungal e gardagol Bookar Caam, mo Jowol. Ceerno Ibraahiima Moktaar ɓammi koŋngol ngam famminde yimɓe hol no kanndidaagal makko ardi e hol ko firti e renndo men. O yeewtanii tawtoraaɓe ɓee hakkunde makko e renndo men, ittuɓe hoolaare mbiyi yo o tambo, o fawa ngoƴaaji men ɓurɗi tiiɗde e balabe makko. O wiyi feere fof o waɗii mbele goɗɗo ena heɓee, daranoo ndeen darnde, jono ko kaŋko tan ɓe mbiyi yo ardo. Gila ndeen, o wiyi ko hujjaaji men joolaaɗi o ardini, kala jettiiɗo-mo ena yiɗi gollodaade e lannda makko, maa jaɓa toɓɓe ɗe o ardini ɗee, walla yiyloyoo baŋnge goɗɗo! Hol ko woni ɗee toɓɓe? Ko dii fof ko yoo heftine wone Muritani wonaa leñol safalɓe tan ngoni toon. Alaa e sago Yuman Sarɗii (tuugnorgal) leydi ndii naatna ndeen toɓɓe e kuule mun, hadi ɓoseede tawo. Rewi heen ko ɗemɗe men wolof, sooniŋke e pulaar mbaɗtee ɗemɗe laamu nde ɗe mbaawa ɓamtaade, haalooɓe-ɗe kala mbaawa henn ɓamtaade. E wiyde makko, hay leñol gootol meeɗaa ɓamtaade tawa ko ɗemngal jananal huwtortoo. Toɓɓe wonnde kadi ena jeyaa e ɓurɗe tiiɗde hooreejo AJD/MR woni yoo laamu ngu fecce haa yahda e mbaydi renndo leydi ndii sabu gasataa tan kala ɗo njah-ɗaa tawaa ko leñol gootol tan ardi e fannuuji kala! Ko ɗeen toɓɓe ngoni ɗe o haɓaanii kaŋko e lannda oo haa e nder diisnondire demokaraasiire waɗanoonde e hitaande ɓennunde ɗee e gardagol General Abel Aziz, ɗeen tooɓe fof njaɓaa kañum'en e toɓɓe goɗɗe haa ɗe timmi jeeɗiɗi! hay gooto meeɗaa heɓde ɗum e Muritani, o wiyi. Ndeke, e yiyannde Ibraahiima Moktaar Saar, so tawii o fellitii kaŋko e lannda makko, eɓe njaha e toɗɗe ɗe Abdel Aziz yuɓɓinta e lewru Morso ɗee, waɗi noon ko hujjaaji ɗi ɓe ndaranii ɗii ena ngooŋɗinaa etee ena kebori safreede! Hol ko neɗɗo yiylotoo e dawrugol so wonaa yooltude hujjaaji ɓamtooji ɗum? E yiyannde makko, o waawi tan ko ɗaɓɓitde laamu ngam heɓde doole ko ena yoolta hujjaaji men, walla o gollodoo e pellitɗo yooltude-ɗe.
Renndo ngoo heɗeeima keɗogol ngol meeɗaa yiyeede e wuro ngoo. Hay gooto mo islata! Ndeke ɓe ngari tigi ko heɗaade ko o haalata, wonaa tan arde yiyde holi kaŋko Ibraahiima Saar. O wiyi, jooni ko e toɗɗe fayaa. Alaa ko mbaawɗen waɗde so wonaa tawa eɗen njogii doole! Alaa ko woni doole fooɗanaade laamu so wonaa ngalu! Ɗum noon eɓe eeri kala ɗo ɓiyi leydi ndii wonnoo yoo waɗ heen hujja mum, yoo hokku lannda oo ko waawi. Hoto en mbiyi tan "jokkee golle", sabu ɗum hay huunde nafataa. Kamɓe waali wuro-en ɓee kala ɓe kollitii so doole na coklaa, ko doole ɓe mbaɗata. Ko ɗum waɗi hade huunde fof waɗeede, catal lannda oo ena sosee ɗoon e wuro ngoo ngam renndinde hatanteeɓe, renndinde ngalu, ngam semmbinde AJD/MR e hoorejo mum, ngam heftude laamu ngu ɗawa-ɗen ko'e men gola ko ɓooyi! Sabu "ena wona", 'a wañana", "mën-na neekk"!
Kuɗol Ibraahiima Saar
mo Havre
pulagu.com
Omo ardi e Usmaan Jagana, koolaaɗo jokkondire caggal leydi, Bookar Bah, hooreejo catal Farayse, Mulaay Jum, koolaaɗo kuuɓal catal Farayse, Sammba Cooyel Bah, Mammadu Siisee, Bubakar Sih, Jallo Mammadu.
Batu nguu fuɗɗii ko sahnga w18 e tawtoreede renndo heewngo, arngo nootitaade noddaandu goomu jaɓɓungal e gardagol Bookar Caam, mo Jowol. Ceerno Ibraahiima Moktaar ɓammi koŋngol ngam famminde yimɓe hol no kanndidaagal makko ardi e hol ko firti e renndo men. O yeewtanii tawtoraaɓe ɓee hakkunde makko e renndo men, ittuɓe hoolaare mbiyi yo o tambo, o fawa ngoƴaaji men ɓurɗi tiiɗde e balabe makko. O wiyi feere fof o waɗii mbele goɗɗo ena heɓee, daranoo ndeen darnde, jono ko kaŋko tan ɓe mbiyi yo ardo. Gila ndeen, o wiyi ko hujjaaji men joolaaɗi o ardini, kala jettiiɗo-mo ena yiɗi gollodaade e lannda makko, maa jaɓa toɓɓe ɗe o ardini ɗee, walla yiyloyoo baŋnge goɗɗo! Hol ko woni ɗee toɓɓe? Ko dii fof ko yoo heftine wone Muritani wonaa leñol safalɓe tan ngoni toon. Alaa e sago Yuman Sarɗii (tuugnorgal) leydi ndii naatna ndeen toɓɓe e kuule mun, hadi ɓoseede tawo. Rewi heen ko ɗemɗe men wolof, sooniŋke e pulaar mbaɗtee ɗemɗe laamu nde ɗe mbaawa ɓamtaade, haalooɓe-ɗe kala mbaawa henn ɓamtaade. E wiyde makko, hay leñol gootol meeɗaa ɓamtaade tawa ko ɗemngal jananal huwtortoo. Toɓɓe wonnde kadi ena jeyaa e ɓurɗe tiiɗde hooreejo AJD/MR woni yoo laamu ngu fecce haa yahda e mbaydi renndo leydi ndii sabu gasataa tan kala ɗo njah-ɗaa tawaa ko leñol gootol tan ardi e fannuuji kala! Ko ɗeen toɓɓe ngoni ɗe o haɓaanii kaŋko e lannda oo haa e nder diisnondire demokaraasiire waɗanoonde e hitaande ɓennunde ɗee e gardagol General Abel Aziz, ɗeen tooɓe fof njaɓaa kañum'en e toɓɓe goɗɗe haa ɗe timmi jeeɗiɗi! hay gooto meeɗaa heɓde ɗum e Muritani, o wiyi. Ndeke, e yiyannde Ibraahiima Moktaar Saar, so tawii o fellitii kaŋko e lannda makko, eɓe njaha e toɗɗe ɗe Abdel Aziz yuɓɓinta e lewru Morso ɗee, waɗi noon ko hujjaaji ɗi ɓe ndaranii ɗii ena ngooŋɗinaa etee ena kebori safreede! Hol ko neɗɗo yiylotoo e dawrugol so wonaa yooltude hujjaaji ɓamtooji ɗum? E yiyannde makko, o waawi tan ko ɗaɓɓitde laamu ngam heɓde doole ko ena yoolta hujjaaji men, walla o gollodoo e pellitɗo yooltude-ɗe.
Renndo ngoo heɗeeima keɗogol ngol meeɗaa yiyeede e wuro ngoo. Hay gooto mo islata! Ndeke ɓe ngari tigi ko heɗaade ko o haalata, wonaa tan arde yiyde holi kaŋko Ibraahiima Saar. O wiyi, jooni ko e toɗɗe fayaa. Alaa ko mbaawɗen waɗde so wonaa tawa eɗen njogii doole! Alaa ko woni doole fooɗanaade laamu so wonaa ngalu! Ɗum noon eɓe eeri kala ɗo ɓiyi leydi ndii wonnoo yoo waɗ heen hujja mum, yoo hokku lannda oo ko waawi. Hoto en mbiyi tan "jokkee golle", sabu ɗum hay huunde nafataa. Kamɓe waali wuro-en ɓee kala ɓe kollitii so doole na coklaa, ko doole ɓe mbaɗata. Ko ɗum waɗi hade huunde fof waɗeede, catal lannda oo ena sosee ɗoon e wuro ngoo ngam renndinde hatanteeɓe, renndinde ngalu, ngam semmbinde AJD/MR e hoorejo mum, ngam heftude laamu ngu ɗawa-ɗen ko'e men gola ko ɓooyi! Sabu "ena wona", 'a wañana", "mën-na neekk"!
Kuɗol Ibraahiima Saar
mo Havre
pulagu.com