Liste de liens

Le bureau exécutif de l'AVOMM

"L'important n'est pas ce qu'on fait de nous, mais ce que nous faisons nous-mêmes de ce qu'on a fait de nous." Jean-Paul Sartre

"L'Association d'aides aux veuves et aux orphelins de mauritanie (AVOMM) qui nous rassemble, a été créée le 25/12/95 à PARIS par d'ex-militaires mauritaniens ayant fui la terreur, l'oppression, la barbarie du colonel Mawiya o/ sid'ahmed Taya ......
Ces rescapés des geôles de ould Taya, et de l'arbitraire, décidèrent, pour ne jamais oublier ce qui leur est arrivé, pour garder aussi la mémoire des centaines de martyrs, de venir en aide aux veuves, aux orphelins mais aussi d'engager le combat contre l'impunité décrétée par le pouvoir de Mauritanie."
E-mail : avommavomm@yahoo.fr

Bureau exécutif

*Ousmane SARR, président
*Demba Niang, secrétaire général
*Secrétaire général Adjt; Demba Fall
*Alousseyni SY, Chargé des relations extérieures
*Mme Rougui Dia, trésorière
*Chargé de l’organisation Mariame Diop
*adjoint Ngolo Diarra
*Mme Mireille Hamelin, chargée de la communication
*Chargé de mission Bathily Amadou Birama
Conseillers:
*Kane Harouna
*Hamdou Rabby SY










AVOMM

KATANTE LEÑOL KAN:Ndonu Ceerno Murtudo Joop

Ceerno Murtuɗo waɗanii leñol ngol ko tiiɗi, kono ngol haɗaani mo wune e teddungal. Duuɓi o wirnii ɗii, alaa fof mo dillaani. Nde o feeñi, yimɓe kala mbeltiima. Nde o rafaa noppi, pelle pulaar kala ndariima he safaara makko. Nde o naati Farayse hitaande 2001, Fedde KAWTAL sosani mo ko goomu safaara: Sammba Cooyel Bah, Aliw Bah, Jaalo Sek e Katante leñol Kan. Fedde ndee joganii mo nguura, hoɗorde, koltu, jolngo, safaara e geɗe keeriiɗe.


Murtuɗo (nano) e Katante (teŋngaade)
Murtuɗo (nano) e Katante (teŋngaade)

Caggal jaltugol Ceerno Murtuo aduna fotde balɗe 23, mi etoo hannde hollirde seeɗa he ko Geno anndini mi he makko fotde duuɓi 20 nanɗe e 9 ganndondiral am en. Nde duttagol ceerno naati noppi ɓesngu mum, heewɓe mugaama haa ndoŋki haalde. Miin noon ko he ɓeen njeyaa mi. Mi jaarii kala dillunooɗo he ndee ustaare nde leñol ngol kala renndi, kadi mi duwiima nde Geno moƴƴinta jaaƴnde makko kaŋko e maayɓe Fulɓe e maayɓe juulɓe kala. Yoo Geno heddu karke maɓɓe he winndere. Ko adii nde njumpaten he maayo ñalaaɗe oo basorɗo, njubben tawo he faayiida innde makko Murtuɗo ndee.

Nelaaɗo Geno baɗtindiiɗo oo innde mum ko Ahmadu, kono ko waccoore makko Muhammadu ndee o lolliri haa Geno noddiri mo nde he Qur’aana mum tedduɗo. Innde Murtuɗo ndee ko noon wayi haa inɗe ngenndiyaŋkooɓe heewɓe ñemmbi ɗum. Innde Ceerno Murtuɗo njawdiire (deftere) ko Mammadu Sammba Joob, kono o ɓurnoo lollirde to wuro maɓɓe ko Mamma Berel. Ko caggal ɗuum o rokkaa innde Murtuɗo nde o anndiraa he ñalaaɗe teddungal aadee.

Ko adinoo peeñgol ceerno men he leñol ngol, kala biyanooɗo ko murtuɗo mettinat, ngati ɗum firdatenoo ko neɗɗo kaɓateeɗo, bonɗo mo rewaani laawol. Nde o yiytondiri e Aamadu Maalik Gay e wayɓe noon, ɓe pelliti daranaade Afrik to bannge ɗemɗe e dawrugol, ɓe nginniri goomu maɓɓe “MURTUƁE ” ndeen gooto he maɓɓe kala ena noddirtenoo innde Murtuɗo ndee. Ko nde darnde makko teskaa he ɗeen golle, o woni coftuɗo, cuusɗo, ganndo, baawɗo konngol haa o heerorii innde Murtuɗo ndee. Ngam golle jooɗɗe, innde murtuɗo ndee jogitiima firo moƴƴo he hare ndimaagu e teddungal yontaaɓe aduna.


Aɗen nganndi tokaraaɓe makko hannde limotaako, kono mi rokka yeru he Murtuɗo Saydu Kan, Murtuɗo Sammba Cooyel Bah, Murtuɗo Aamadu Sammba Demmbele e Murtuɗo Katante leñol Kan. Nde nginnir mi ɓiyngel am Ceerno Murtuɗo, mi ñaagiima mo yoo wood ko o winndi, ɗum waɗee he soomdu mooɓtateendu haa tokara makko waawa janngan’de hoyre mum Pulaar.


En kolliriino he winndannde seedorde to pulaagu nde ceerno Sayku Umar Bah waɗnoo. Mbiyɗen wiyde ana haala golle ceerno men Murtuɗo wayi ko no wiyde ena dawra horsude maayo tawa woni kaɓirgal mum ko wujo. Kono aɗen ciftora konngol Tijjaani Aan (Mo haali fof, bonnii, mo deƴƴi fof kadi bonnii. Aduna noon ko haalee heen, deƴƴee heen). ndeke waasde mi haalde seeɗa ka nganndu-mi he ceerno oo wonata ko ɗawre geɗal wonan’de hooynaniiɓe ƴellitaade he golle oon mo Geno yeɗnoo leñol men.

Ceerno Murtuɗo jibinaa ko hitaande 1942. Baaba makko wiyatee ko Sammba, kono o lollirnoo ko Sammbulel Joob. Yumma makko wiyatee ko Berel Sakayre Bookar Elimaan Siree Njaak. Murtuɗo ɗalii sukaaɓe ɗiɗo rewɓe: woni Aysata Murtuɗo e Jeynaba Murtuɗo. O ɗalii miñiraaɓe: Kayyaa Joob, Maamuudu Joob, Aysata Joob e Demmba Joon(oon demmba noon ko debbo). Ɓe o jiydi baaba ɓee ko: Baaba Joob, Seyni Joob, Muusaa Joob, Aamadu Joob, Yaayaa Joob, Faati Joob, Kajjaa Joob e Aminata Joob. Ɓeen jibini ɗum en ko biyateeɗo Gaysiri ena jeyaa Daawalel Omo joginoo kadi mo o jiydi yumma ena wiyee Faati Berel. Ko oon woni afo yumma makko to bannge rewɓe.

Ceerno Murtuɗo jeyaa ko to wuro wiyateengo Mbaañ he leydi Muritani, falnde yirlaaɓe e hebbiyaaɓe. So wiyaama Mbaañ, kala gannduɗo, ɓernde mum dogat he Hammadi Kundo, Demmba Kundo, Paate Kundo, Ɓooy Kundo e Siley ndikku, kono aɗen mbaawi feccude ngo he pecce 3 mawɗe ko adii calsaltiri e arɓe koɗi haa paayodini. Ɗeen ngoni: Suudu Jasaknaaɓe, suudu Jaaltaaɓe Poongel e suudu Jaaltaaɓe Siñcu. Wuro ngoo ena heewi jettooɗe kono ena maantinii heen Joob, Saar, Sih, Mbooc, Sek e Manngaan. Lawakooɓe Mbaañ ko Joobɓe woni suudu ndu Murtuɗo jeyaa nduu.

Elimaan en ko Sek-sekɓe e Sih-siiɓe. Sek-sekɓe ɓee ko taaniraaɓe Elimaan Siree Njaak. Sih-siiɓe ɓee ko iwdi Tallakoronaaɓe Siñcu bamammbe. Wuro ngoo ena waɗi Awluɓe tawi iwdi mum en ko Mboolo Biraan e ko nanndi heen. Rewo wuro maggo ko wuro wiyateengo Haymedaat, fuɗnaange ko Daawalel, fuɗnaange rewo ko Feerella, hiirnaange ko wiyteengo Dabbe, woni yeeso mum ko Dabbaano. So a taƴii maayo ngoo to Fuuta Senegaal, woni worgo ko Mboolo Biraan e takko mum.

Mbaañ Sammba noon ena haan’di e jibin’de hono murtuɗo en, ngati en majjaani Pellital e teddungal: Idi Saydu Kummba Elimaan, Muusaa Saydu Kummba Elimaan, Siley Ceerno, Bookar Hamja e Mammadu Gamoo mawɗo. Ɓeen worɓe Ko jaambareeɓe jeyanooɓe he konu Alhajji Sayku Umar Taal mo winndere
anndirnoo Sayku Umar Fuutaŋke.


Mbaañ Sammba ɓooydii e jibin’de yontaaɓe, jogiiɓe geɗe to joomiraaɗo, ngati Elimaan Siree Njaak maama mur Murtuɗo oo wonnoo ko waliiw moƴƴo. O wirnaa ko to baamuule gaɗa maayo biyateeɗe MBUULMA. Nguun nokku ena siftina mi njillu am to Mbaañ hitaande 1979 ngam nootitaade e ɓaarle almudɓe ceerno Kodda. Ko ndeen njooɗaa mi golle e teddungal sahre Mammadu Saar mo catal Tijjaani Aan ngal Tabital Pulaaku Farayse jogii hoolaare haa resndi ɗum gollal cukko hoyreejo to korbey Eson. Mbele ɓuron faamde, oon ko Mammadu Amma Joobel, taan Alhajji Saabaydi Aminata Jeynaba Idi. Oon ko iwdi Kummba Elimaan Siree Njaak mo kaalaten oo.


Ndeen mi anndaano Murtuɗo, kono mi yiyii miñi makko ana wiyee Demmba Joob jeyanooɗo he goomu jaɓɓatoongu hoɓɓe. Min nduusaa haa fonngo maayo, min ndarii ngam waynondireede; tan haa duusatnooɓe ɓee tiwlii he maayo, min njuuwdi e maɓɓe haa les ɓuuɓri barkeewi ena takko fonngo worgo, bannge ñaamo laawol ngol.Ɓe mbyi ko ɗoo woni aadi duusondiral men. Peɗtu mi beremrefol he barkeewi kii, ciftin-mi ɓe ɗoon konngol pulaar (so duuso lollii haaɗata ko he maayo), ngool konngol noon firtiima hannde he Mbaañ.


Hakkunde kiin barkeewi e fooftorde Elimaan Siree Njaak ndee ko hedde 600 meeteer. Nde njiyondir mi e Ceerno Murtuɗo gadanol ñande 26/05/2000 to Ndakaaru, ngadii mi fof ko siftorde aadi teddungal hakkunde am e Mbaañ Sammba. Seede ndeen ñalnde ko Aamadu Muktaar Caam, Boobo ngenndi, Ɓiyngel yumma, Aysata Sih, Abdul Katante e Abda Kudi e Maariyata Banna. Ngaal jiyondiral haawniima no feewi, ngati happu nguu hawritii e puɗɗagol am winndude jime Pulaar. Miin puɗɗorii mi binndugol jime pulaar ko wiyateende DIINE POLOTIK ena hawri e ñalnde 26/05/1983 to wuro am en Aañam Yeroyaaɓe. Ko adii jiyondiral am en, miɗo mawninatnoo ñalngu nguu, mi innira ɗum juulde jime he kala duuɓi 10. Ko ɗoon pellit mi waɗtude juulde jime ndee ñalnde 26/05/ he kala hitaande wooda mo innir mi ɗum e yontaaɓe aduna kaa.

Ceerno Murtuɗo waɗanii leñol ngol ko tiiɗi, kono ngol haɗaani mo wune e teddungal. Duuɓi o wirnii ɗii, alaa fof mo dillaani. Nde o feeñi, yimɓe kala mbeltiima. Nde o rafaa noppi, pelle pulaar kala ndariima he safaara makko. Nde o naati Farayse hitaande 2001, Fedde KAWTAL sosani mo ko goomu safaara: Sammba Cooyel Bah, Aliw Bah, Jaalo Sek e Katante leñol Kan. Fedde ndee joganii mo nguura, hoɗorde, koltu, jolngo, safaara e geɗe keeriiɗe.

O safratonoo ko to wuro wiyateengo Tuur. Ko werlaa Sammba Cooyel, Aliw Bah e Kadiija Bookar min taƴiratnoo ɗeen jolɗe. Ɓesngu leñol ngol to Farayse e Itali e leyɗe godɗe mbaɗii heen jawɗeele e darnde tiiɗnde yanti e darnde ceerno e ballal Geno haa noppi ɗii cukkitii, o natti haaldireede binndi. Habii Jakariyaa Kontee mo Maqaama nde tawnoo ko ngenndiyaŋke, paamɗo darnde ndee heeranaaki tan worɓe kadi jeyaaɗo he ɓurɓe anndude holi Murtuɗo, nde o naati he leydi Farayse, o woor enɗam makko fof, o jippii galle njaatigo ceerno biyateeɗo Saydu Bah ngam jaggude Ceerno ko jiɗnaaɗo. Ɗuum hollii en so koɗo jippinii hono mum; oon jaasaani.

Ceerno Murtuɗo ko maayo welngo ngo gooto kala joginoo he mum tufnde heeriinde. So a innii Murtuɗo, wooda biyɗo ma ko o Pulaaryaŋke, wooda biyɗo ko o dawriyaŋko, godɗo wiya ko o daartiyaŋko, wooda kadi biyɗo ko o diineyaŋko kono miin mbiyat-mi ko o ganndo, ngenndiyaŋke, biyaaɗo Murtuɗo tawi ana nootii innde mum haa yoni. Murtuɗo ko deftere nde dame ceerɗe: To bannge diine o sifortee ko waliiw suufiyaŋke. Woni waliiw ko mo Geno lonnginta geɗe keewɗe he mbirniindi. Suufiyaŋke ko: neɗɗo jooliiɗo he diine Islaam haa felliti joñaade geɗe keewɗe ngam dogde lorde aadee hono mum. So en njiɗii haalde oo jahɗo mo nawaani heewndu laakara, ena haani njubben he ngonka e jikkuuji makko.

Murtuɗo ko dar-daro, ɓaleejo, jom semmbe, tedduɗo ƴiiƴam, baawɗo konngol, eeltanaaɗo tafngo gowlaali he ɗemngal pulaar. Ko o muñɗo tampere, jaawɗo kuɗol, mo yooɗaani junngo. Ko o jom daande toownde, laaɓtunde, diirnde. ko o gorko tiiɗɗo, coftuɗo, jaawɗo laawaade mo mooftataa tikkere. Ko o baawɗo Yano, moƴƴo ɓernde, keewɗo njalniika, keewɗo jaleeɗe, ganndo mbirniindi, cuusɗo reedu, belɗo hakkille, jiɗɗo sukaaɓe, mawninɗo pinal, goongɗinɗo nafoore naalaŋkaagal, jaɓɗo ganndal mbirniindi to lekɗe e to binndi e fasinnaaji. ko o baawɗo firo, ceeɓɗo gite, celluɗo jaɓɓal, pamaro ɗoyngol, tampoowo mo woytotaako, karoowo he seeɗa ɗaanaaka. Ko cakalo, jaawɗo woowde, kaayanaaɗo njimri mo welaani daande, wiɗtoyaŋke, ganngo Aduna e leƴƴi mum. Ko o baara he ngonka leñol makko.

Ko o ganndo Pulaar to haala, binndi, coñce, jikkuuji e ganni. Ceerno ko jogiiɗo ganndal njuumri, kadi jiɗɗo ɗum. Ko jiɗɗo caakri e ruy, subaka fof o soodat jaaynde wiyateende “lo moonnd” o jannga ɗum, haa o waɗti innirde nde kacitaari. Ko o paamɗo nafoore kinɗe, o salii ɗe kuwtoree he mbaydi peccugol ɓiɓɓe leñol ngol. Kaŋko noon o jaggirono pulaagu ko hin’de o goongɗini ko yoo leñol ngol innire Haal-pulaar en. Ndeen, yiyannde noon o hawraano ɗum e musidɓe makko heewɓe. Miin ko heen njeyanoo mi. Ko ɗuum saabii omo heewnoo yanoraade mi (Ƴeewee hay Katante leñol no wayi won’de goral moƴƴal nii, nani waɗi peggal ɓuttal he feɗeendu mum ena winndi heen Pullo). O jala haa gite makko ngadda gonɗi. Ceerno ko malaaɗo ngam waawde haaldude e kala neɗɗo, keewɗo njurum haa yottii ndiwri: Omo heewnoo soodde gawri walla maaro o sarana pooli. Ko o beeɓɗo junngo, moƴƴirɗo ñamri, baawɗo haɓanaade miijo mum. Ko o jaawɗo faamde haara. Ko kaŋko yaajtini Fedde Kawtal hitaande 1981. Kaŋko naatni jaŋde Pulaar he Madiina gunaas. Omo jogodii e ceerno Aamadu tijjaani Bah mo Senegaal e aduna kala anndi darnde e yiɗde mum he Islaam e ɗemngal mum Pulaar. O huɓɓii duɗe keewɗe he leydi Muritani, Senegaal, Orop, Amerik e nokkuuje godɗe. Sammba Cooyel Bah meeɗii wiyde Ceerno, aan ko a nelaaɗo no heddiiɓe ɓee nii. Ceerno jaabii ( Wooroo, kowoni ko tokara baaba suusi reedu! ) O jali kadi haa o ɗojji. Murtuɗo dariima he leydi Senegaal haa laamu waɗani pulaar seedanteeje keɓtinaaɗe he yonta Mammadu Ndooy. Murtuɗo wallii heewɓe haa njaɓanaa moolayru to Orop e Amerik. O artirii heewɓe he diine Islaam. O tawii mawɓe he galleeji mum en seernaaɓe o janngini ɗum en haa mbaawi winndude e janngude Pulaar. Ceerno Aamadu Sammba Ɓan mo Lelekon ko heen jeyaa.

Min meeɗi luurdude ko nde njaltin mi ciimtol garal makko he leydi Farayse he jaaynde Konngol Kawtal, mbaɗ-mi heen garal Ceerno ko nafoore Fulɓe kala. O yiyi ɗum tan o eewnii mi. Ñalnde heen o waɗi no jiɗnaaɗo waɗata ɓiyngel mum nii: o duki, o yenni, o holliti tigi ko mi tooñɗo mo haa kul-mi no ndillinir mi ɓernde jiɗnaaɗo leñol nii. Njaafnii mi haa mbiy mi maa mi waɗ winndannde ɗiɗaɓere mbele mi wayla ngool konngol. O haaldi ɗum e Ceerno Saydu Kan e Ceerno Aamadu Ɓan e wodɓe. Ɓeen woodi no kaalirani mo; tan o eewnitii mi omo jala, o wiyi: Katante miñi am, yaafo mi, mi haaldii e heewɓe

haala maa, ɓe mbiyi ko a moƴƴo e tee ko a jiɗɗo daraniiɗo leñol ngol. Ndeke ko miin tooñi. Hoto tefto mi, ko mi mawɗo, ko mi ñawɗo kadi sahaa fof
Miɗo jogoo jikku cubballo, kono miin ko mi cuy ballo. Njokken golle. O gasniri jaleeɗe. Ɗoon ɓernde am boni haa gite am mbeddii gonɗi. Ñalnde Murtuɗo nani maayde Ceerno Saydu Kŋan, o suniima no feewi haa o wiyi: Sinno fof lislaam harminaano bartagol, hannde ko miin e Saydu Kan mbaalditoyatnoo laakara. Kono o siftorii ɗoon Ibraahiima Saar, Jibi Hammee Lih, Mammadu Alasan Bah, Alhajji Abuubakri Dem e ngenndiyaŋkooɓe wodɓe, o yaafnii Geno, o duwanii Saydu Kan, o du wii yoo juut darnde woppaaɓe he ndee darnde ndimaagu. Hannde ndee, Murtuɗo nani mooftaa he baamuule Poongel to jatti baaba makko wiyateengo Mbaañ Sammba.

Tawaaɓe duttagol ceerno ñalnde 11/06/2009 to Nuwaasoot e mooftegol makko ñalnde Mawnde 12/06/2009 to Mbaañ ɓee kabrii en won’de toɓo e ɓuuɓol mbaɗii heen haa yimɓe ɓee teskii ko ɗum yurmeende Geno nde o jaɓɓorii gooto he jiyaaɓe makko suɗnooɓe nguurndam e koɗdigal aduna. Ngaal teddungal ena haani, ngati ceerno Murtuɗo ko jom geɗal etee maama makko Elimaan Siree Njaak ko waliiw Geno laaɓɗo wonnoo. Kala nde hokkere waɗi he falnde Mbaañ, yimɓe ɓee njaggatno gootel e taaniraaɓe makko ɓe ngana he daasde ɗum aɓe njima Baaynaa-baaynaa. Kala nde ɗuum waɗanoo, ko ngonɗam cukalel ngel e baade ɓuuɓɗe mbaɗdata adaa he lesdi jatti baaba leñol mo golle mum mettaani siimtude he kala nokku e kala yonta.

Hakkunde am e Ceerno Murtuɗo Joob: Waɗiino duuɓi, so mi heɗiima Murtuɗo ena yima Gawlo miskineeɓe he haalirde ngenndi Muritani, cikkatnoo mi ko ɓe adduɓe ɗoon neɗɗo ŋakkuɗo mbele ena jalna yimɓe. miin e sehilaaɓe am min piyondira kelle, min njoora jaleeɗe. Nde naat mi jaŋde Pulaar hitaande 1980 to wuro wiateengo Cilon haa mbaɗtu mi winndude jime e jimɗi Pulaar ñalnde 26/05/1983 ngadii mi nimsude fof ko no njaggirnoo mi golle ceerno oo, tawi saabinoo ɗum tan ko majjere.

Nde ceerno wirnii leñol mum fotde duuɓi 6; mi winndii he makko yimre wiyateende LAAKNGAL MURTUƊO. Nde o feeñi, mbinndu mi wiyateende MAJJUDE ƁURI MAAYDE nde min njiyondiri hitaande 2000, mbinndu mi wiyateende GITE AM PEERDII YIYDE MURTUƊO. Nde o ari Farayse ngam safraade, mbinndu mi wiyateende JAMMA JUULDE. Ɗeen jime kala ko ceedatooɗe darnde makko he leñol ngol.

Mi duwaniima leñol ngol fof he ndee ustaare, teeŋti e Ceerno Kayyaa Joob, Mammadu Saar, Mammadu Aamadu Lih, musidɗo am, giɗo leñol ngol hono sokna Sala Maamuudu Jaaltaaɓe mo Mbaañ e joom galle mum Muusaa Elimaan Joob wonɓe Tuluus.

Ngenndiyaŋkooɓe tedduɓe, ngannden ndonu men he Murtuɗo ko rewindaade jaɓɓal makko e siynude miijooji makko ko adii nde tawoyten mo to guurɗo jaasah. Njokken golle, yoo Geno won Ballo.
Kuɗol Ibraahiima Umar Kan Katante leñol, hoyreejo Tbital Pulaaku / Catal Tijjaani Aan to Farayse.
26 / 06 / 2009

Source : KATANTE LEÑOL KAN -Ald/mr
Mercredi 8 Juillet 2009 - 13:18
Jeudi 3 Septembre 2009 - 12:40
INFOS AVOMM
Accueil | Envoyer à un ami | Version imprimable | Augmenter la taille du texte | Diminuer la taille du texte



1.Posté par Xmandiallo le 08/07/2009 22:24
C'est très bien comme texte, mais malheureusement tout le monde ne lie pas pullar, si les auteurs de ce texte pouvait nous traduire, ce serait vraiment gentil. Nous aimerions être au courant ce que Katanti lenol fera à l'avenir pour notre cher Murtodo.

2.Posté par Sow mamadou le 18/08/2009 15:02 (depuis mobile)
On calmi naa kombadatonko i nawili amin nofeewi minganndi hajooni nawan noobe pulaar yeeso be ebengoodi etene kay ebe ndari ya.alla bamtumon ekombadatonko sow mamadou salmini pullo kala

3.Posté par Joob le 08/11/2018 02:48 (depuis mobile)
Seydi kan a jaŋtiima he Murtuɗo Mammadu sammba Joob ko yooɗi saɗne. Ɓerɗe amen mbeltiima he ɗii konngu ɗi ceniiɗi. Ngenndiyanke Joob jaariima Ibraahiima Umar kan katante leñol kan. Yoo Allah ɓuuɓan Murtuɗo Mammadu Sammba Joob.


Dans la même rubrique :

Mohamed repose en paix - 19/03/2012

Communiqué de l'AVOMM - 02/07/2011

1 2 3 4